nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Okruški spominskih zgodb iz Erikine mladosti in preteklosti ambiciozne in uspešne raziskovalke, odločilno zaznamovani z vplivi cerkvene hierarhije in posledicami dvoličnosti nekaterih njenih predstavnikov, ter drobci iz aktualne potrošniške brezobličnosti velemestnih megamarketov se v mozaično natrgani izpovedi protagonistke spletajo v sklepno trpko in mučno spoznanje o njeni nezmožnosti ohranjanja iskrenega in avtentičnega razmerja do sebe in okolja, s tem pa tudi o neuresničeni ljubezni ter posledično najgloblji osamljenosti. Njena nikoli izpolnjena mladostno naivna in prostodušna ljubezen do dvoličnega moškega v duhovniški službi ter nezakonska hči kot sad zapoznele avanture zrele ženske s patriarhalno zarobljenim protagonistom njene doktorske raziskave na Pohorju sta očitno ključni postaji, ki jo nenehno spremljata na miselnih beganjih po spominskih labirintih očitno prehitro in preveč zlahka zapravljenega zasebnega življenja. Bicikel s praznima zračnicama, s katerim na koncu
dogajanja pomenljivo obstoji ob spoznanju, da je ne more odpeljati nikamor (da je v umobolnici, nam razkrije moški v bolnišnični beli halji, ki za hip vstopi v prostor), je prispodoba najglobljega prepoznanja njenega življenjskega poraza, ki ga ne moreta ublažiti dejstvi, da je kot antropologinja sicer dosegla mednarodni ugled s svojo doktorsko disertacijo o nenavadnem ravnanju prebivalcev pohorske vaške skupnosti in da je tudi kot ženska oziroma mati poskrbela za človeško in znanstveno potomstvo (hčer antropologinjo, ki deluje na tujem).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani