nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V uprizoritvi Nema, ki je sanjala, ki brez besed oživlja motiv razmerja med gluhonemo in slepo deklico ter njeno učiteljico in varuhinjo Annie ter ga abstrahira in univerzalizira v splošno veljavno nasprotje med varuhom in varovancem, skrbnikom in oskrbovancem, so razvidna nekatera opaznejša izrazila Pessyanijeve odrske poetike. V prvi vrsti je to močno zreducirana in stilizirana obredna in ekspresivna igra obeh protagonistk (Setareh Pessyani v vlogi žrtve in upornice ter Fatemeh Naghavi v vlogi poosebljene družbene moči), ki jima tako rekoč »od zunaj« s proizvajanjem zvočnosti, občasnim demonstriranjem neme govorice človeških dlani in prstov ter drugimi posegi pomembno pomaga soustvarjati vzdušja prizorov sam režiser, scenograf in kostumograf Pessyani. Prizorišče dogajanja je postavljeno za pomenljivo žično mrežo (vsesplošnega ujetništva), s papirjem in kosi blaga nakazan črno-beli kaos pa je vizualno še podkrepljen z nenehnimi videoprojekcijami domala nerazpoznavnih
senčnih silhuet in televizijsko vizualiziranih šumov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani