nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ginkas ima nedvomno poseben smisel za humor, zato nekateri prizori ostajajo v spominu zaradi posrečenega prepleta liričnosti in sarkazma: na primer izgon iz raja, kjer ženin in nevesta, oblečena v prevelik plašč, pri katerem skozi en rokav kuka njegova, skozi drugega pa njena roka - kar je simbol poetične in klavstrofobične enosti hkrati - sikanje kače najprej preslišita, potem pa skupaj z užitkom pojesta jabolko; ali prizor zmage nad, uprizorjena v stilu lutkovne predstave ob židovskem prazniku, v katerem se Ginkas ponorčuje iz židovskega odnosa do sovražnikov skozi vso zgodovino; ali prizor, v katerem nevesta rodi/izleže otroka/jajce in ga potem kot kokoška skrbno čuva in varuje pred raznimi nevarnostmi. Zgodbe ni, saj se tudi nekateri motivi, za katere se na trenutke zazdi, da bodo prerasli v koherentno celoto, sproti drobijo na koščke; in tako se pravzaprav nenehno ponavljajo eni in isti prizori v raznih variantah: ljubezen, prebujanje erotike, odhod/izgon od doma, nerazložljivo
trpljenje od izbranega ljudstva.
Biografija in opus režiserja Kama Ginkasa, kot ju lahko razberemo iz piarovsko veščih zapisov, sta gotovo pripomogla k radovednosti vseh, ki so si ogledali prvo gostovanje tega (še enega) uspešnega festivalskega izvoznika pri nas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani