nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Predstava, ki se napaja iz Chagalove ikonografije, je zastavljena kot niz slik iz židovske folklore, v katerih igralci večinoma nemo preigravajo variacije nekaj osnovnih tem - ljubezni, zvestobe, odnosa med starši in otroki, odnosa med posameznikom in narodom, odnosa smrtnika do in do smrti. Ginkas ima nedvomno poseben smisel za humor, zato nekateri prizori ostajajo v spominu zaradi posrečenega prepleta liričnosti in sarkazma: na primer izgon iz raja, kjer ženin in nevesta, oblečena v prevelik plašč, pri katerem skozi en rokav kuka njegova, skozi drugega pa njena roka - kar je simbol poetične in klavstrofobične enosti hkrati - sikanje kače najprej preslišita, potem pa skupaj z užitkom pojesta jabolko; ali prizor zmage nad, uprizorjena v stilu lutkovne predstave ob židovskem prazniku, v katerem se Ginkas ponorčuje iz židovskega odnosa do sovražnikov skozi vso zgodovino; ali prizor, v katerem nevesta rodi/izleže otroka/jajce in ga potem kot kokoška skrbno čuva in varuje pred
raznimi nevarnostmi. Zgodbe ni, saj se tudi nekateri motivi, za katere se na trenutke zazdi, da bodo prerasli v koherentno celoto, sproti drobijo na koščke; in tako se pravzaprav nenehno ponavljajo eni in isti prizori v raznih variantah: ljubezen, prebujanje erotike, odhod/izgon od doma, nerazložljivo trpljenje od izbranega ljudstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani