nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Po njegovem gre pri vračanju dobrega imena žrtvam boljševističnega terorizma in priznanju pravic njihovih svojcem, ki so do danes žrtve partijskega rasizma, za »imanentno politična vprašanja« in ne kršenje elementarnih človekovih pravic.
Kdo ima torej prav: ali zunanji minister, ki se zavzema za »enotno pravno razlago terorizma« v prid človekovim pravicam, ali varuh človekovih pravic, ki se postavlja na isto stališče, kot so se dolga desetletja postavljali partijski policaji, tožilci in sodniki, ki niso priznavali kršitev človekovih pravic v sistemu državnega terorizma, s katerim si je Komunistična partija/Zveza komunistov v Sloveniji priborila in ohranjala oblast?
Nemški mednarodnopravni ekspert v izvedenskem mnenju o mednarodnopravnem položaju Slovenije v letih 1941-1946 zapiše, da je treba partizanske napade do sporazuma- poleti 1944 »ocenjevati kot navadna kriminalna dejanja in jih presojati v skladu s tedaj veljavnim kazenskim pravom«, potem, ko so
partizani priznani kot vojskujoča se stran, so njihove kršitve mednarodnega vojnega prava kaznive »kot vojni zločini«, po koncu 2. svetovne vojne pa so bile težke in sistematične kršitve človekovih pravic iz prava miru kazniva dejanja zoper človečnost, medtem ko težki vojni zločini in kazniva dejanja zoper človečnost lahko poleg tega predstavljajo tudi genocid - predvsem, ko gre za načrtno preganjanje in likvidacijo delov prebivalstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani