nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ko se zdi, da ne bosta znala končati in se bosta zapletla v suhoparno prevračanje trikov, se z očitnimi aluzijami in »« iz dramatike 20. stoletja nenadoma pojavijo analogije s komiko absurda, oba junaka se obarvata z beckettovsko patino Vladimirja in Estragona in ionescovsko norostjo figur iz Plešaste pevke.
V junaka se tihotapijo strah, tesnoba in nelagodje. Kakšno olajšanje, ko se, nekako rešena »realnega« časa, spet znajdeta »v svojem filmu«, nam pokažeta hrbet in odideta po svoje, kamor ju pač že pelje dobri stari celuloidni trak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani