nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Režiser je na srečo protagonistoma v začetku drugega dejanja pustil svobodo lastnega čutenja glasbe, režije v njej sami, ki ju vodi v objem bolj kot še tako vešča režiserjeva roka; glasba pove sama, kaj delata junaka; če si umetnik, te režiser v resnici moti.
Scenografka in kostumografka Viebrock je zasnovala dokaj obskurno salonsko razpoloženje na nekakšni ladji iz prejšnjih stoletij; salon, ki ne more biti meščanski, še manj iz poprejšnjih časov, salon, ki bi bil lahko kot kakšna restavracija, potem ko jo po polnoči zaprejo, ko se vanjo naselijo druga in drugačna bitja, salon, ki ne more biti niti grajska notranjost niti grajski park (v drugem dejanju). To je tista sivina, ki naj bi ohranjala v gledališču na Zelenem griču kot avtorsko voden festival Wolfganga, petinosemdesetletnega Wagnerjevega vnuka in hkrati poglavarja najbolj slavne umetniške dinastije na svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani