nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V tem smislu je Hiša voščenih figur dvakratni remake, filmski remake istoimenskega De Tothovega filma iz leta 1953 z Priceom v glavni vlogi, ter remake spletnega oralnega seksa, ki ga v obeh »filmih« uprizori Hilton. Dolgčas je obakrat neizmeren; režijski debitant Jaume Collet-Serra med drugim ne izkoristi niti popularnega žanrskega stereotipa, vloge nerazumljenega umetnika, ki zaslovi šele po spoznanju, da je seciranje človeške anatomije lahko uporabno tudi v umetniški praksi!
Zgodovina filma je polna tovrstnih izvirnih in duhovitih transgresij, med katerimi je ob malce tradicionalnem, čeprav odličnem De Tothovem izvirniku ( Pricea žene običajno maščevanje), treba omeniti vsaj še Cormanovo klasiko Vedro krvi (1959), v kateri je režiser kiparja postavil v tedaj aktualno okolje beatniške kulture, ter Color Me Blood Red (1965) Herschella Lewisa, kjer je neuspešni slikar, avtor slovite enovrstičnice (»tudi Gauguin je bil nepriljubljen!«), popartistične snobe navdušil šele s
»pristno« rdečo barvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani