nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
S stališča ljubljanske (in pred tem dahavske) razstave pa se na opus odpira nov pogled: kakor da je svoj značilni likovni jezik ustvaril samo zato, da bi končno lahko popolno povedal to, kar je o taborišču še moral povedati. Takšna trditev je nedvomno pretirana, dejstvo pa je, da je prav skozi desetletja izpopolnjevana, značilno visokomodernistična kombinacija načeloma nezdružljivih skrajnosti - idealizma in naturalizma, ploskovitih in slikovitih elementov - omogočila, da je na leta 2004 nastalem ciklu tišino in krik, konec in neskončnost spojil v celoto, ki jo zdaj ponuja gledalcu. Ponuja kot dostojanstveno humanistično kontemplacijo, ne samo o tistem, kar se je zgodilo pred več ko pol stoletja, ampak o tem, kar se dogaja vedno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani