nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Nekatere druge slike, ki bi jih moral spremljati natančnejši komentar, so ostale brez njega: npr. Avtoportret, ob katerem bi bilo treba vsaj omeniti, da je bil že davno (verjetno upravičeno) označen za delo nekega drugega avtorja ter s tem seveda za (sicer še vedno nedvomno Ažbetov) portret in ne avtoportret; ob Portretu deklice, ki ni portret, ampak za dano obdobje ter okolje značilno pedofilsko delo, bi bilo mogoče marsikaj povedati o meščanski morali (oziroma »morali«) in o tem, kako je umetnik reagiral nanjo; ob Tihožitju, ki ga je naredil skupaj z Veselom, bi bilo nujno spregovoriti o problemu skrajnega likovnega sintetiziranja, do katerega so slovenski umetniki - pa čeprav v neslovenskem okolju - očitno (a docela logično) prišli bistveno prej, kakor smo doslej mislili.
In tako naprej in tako naprej: vrsta problemov brez rešitev in vprašanj brez odgovorov, ki razstavo, kakor rečeno, spreminjajo v značilno mašilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani