nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Simpatične namizne lesene lutke, ki morda zaradi dolgega koničastega lesenega nosu naslovnega junaka sprostijo nežno nostalgično asociacijo na Ostržka, je likovno zasnovala, ročno pa so jih od zadaj tudi igralsko polnokrvno oživljali (kot nepopravljivo samozadostni, vzvišeni in akademsko nastopaški Mojster), (kot plebejsko poulični zbiralec pomij), (kot nesramno prostodušna pljuvalka), (kot temperamentni in bistroumni Ukulelar) ter (kot mogočni in hrupni Velikan z drevesom v ušesu), ki jim je pri izbiri jezikovnih ravnin in odrski izreki pomagala lektorica. Za vsebinsko ustrezen in zaokrožen zvočni oz. glasbeni vtis celote je poskrbel skladatelj in izvajalec posnete inštrumentalne spremljave na osmih različnih inštrumentih, ki je izkoristil tematsko angažiranost uprizoritve in ritmično členjenost Rozmanovih songov za solistične in zborovske napeve v ustreznejši smeri bolj brechtovsko-weilovske prebudniške robatosti kot pa broadwaysko uspavajoče blagoglasnosti.
Premierski izvedbi bi pravzaprav mogli očitati le težave in zadrege, ki so nastale zaradi pretirane gneče tokrat le izjemoma pomešanih odraslih in otrok na prizoriščih ter v ozkih hodnikih labirinta, kar pa bo v prihodnje mogoče z doslednim ločevanjem otrok (kot soprotagonistov na odru) od odraslih (kot opazovalcev v avditoriju) ter vztrajanjem pri omejenem številu »udeležencev popotovanja« zlahka odpraviti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani