nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Bolj zgovorno prispodobo bi Chahine težko našel; najprej zakurijo prevajalca, ker je v srednjeveški prevajal prepovedana dela špansko-arabskega filozofa Averroesa (1126-1198), v zadnjem prizoru gorijo knjige taistega filozofa, sodnika, znanstvenika, naprednega misleca, naslednika Aristotelove misli, ki je v islamizirani Andaluziji živel za časa liberalnega kalifa Al Mansura. Averroes, njegovo življenje in delo, neprestani boji s fundamentalističnimi sektami Al Mansurjevih nasprotnikov, boj za pravico svobodne misli, prizadevanja njegovih študentov in somišljenikov, ki so posnemali njegova dela in jih tihotapili v Egipt, da bi jih obvarovali pred grmado, so osrednji motivi filma.
Usodo ne gre jemati zgolj kot suhoparno, didaktično mantro o toleranci in razumu. Chahina laiki vse prevečkrat - in povsem napačno - označujejo za togega, zateženega in nekomunikativnega auteurja (v najbolj ciničnem smislu), za klasičnega predstavnika tega nepotrebnega »filma tretjega sveta«, ki
sporočilo svojega okolja brez izjeme postavlja pred filmsko zabavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani