nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Najnovejšo knjigo pa smiselno zaokroža z avtobiografskim kronološkim nizom »gledaliških spominov in razmišljanj« iz leta 1999 z naslovom Omnia mea mecum (Vse svoje nosim s seboj). Vmes je uveljavljeni preučevalec gledališke zgodovine, teorije in antropologije ter tudi poznavalec aktualnih duhovnih gibanj uvrstil svoja predavanja, ki jih je imel za udeležence Dramskega studia Maribor v obdobju 1986-1989 (Poglavja iz zgodovine dramske igre in režije) ali za udeležence Poletne gledališke šole leta 1992 v Kranjski Gori (Teorija kaosa in možnosti dramaturgije - uvod v sinhrono dogodkoslovje), razmišljanja (Gledališka avantgarda v šestdesetih letih - od umetnosti k življenju, Vrnitev v estetski krog - gledališki postmodernizem v osemdesetih letih, Gledališče mita in obreda - o gledališki estetiki, Iskanja med dramsko umetnostjo in gledališčem duhovnega obreda - razmišljanja ob Egipčanskem misteriju, O svetem poreklu igralske norosti ter Duhovni vidik ustvarjanja dramskega teksta) ter
izbrane dramaturške interpretacije nekaterih uprizorjenih dramskih besedil (Tri sestre,, Tristan in Izolda, Shopping and fucking, Amadeus, Komiki, Milo za, Dobri človek iz Sečuana, Plešasta pevka). Knjiga zgoščeno in osebnostno prepoznavno povzema izbrana avtorjeva razmišljanja o dramski in gledališki umetnosti ter ob tem obuja tudi skupne spomine na nekatera obdobja in nosilne protagoniste iz mariborske in širše gledališke zgodovine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani