nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
»Umetnost je vse, kar umetnostni svet sprejme kot umetnost,« je realistično jedro institucionalne teorije umetnosti Dickieja in Arthurja C. Danta, ki jo je v našem prostoru ob svojem projektu Zeleno, ki te ljubim zeleno na gradu Kodeljevo nazadnje, pred dobrima dvema tednoma, citirala. Teorija je v razpršeni, očitno neobvladljivi sodobnosti, ko se kustosi trendovsko izmikajo definicijam umetnosti, uporabna, po drugi strani pa se, kot v nekakšen posmeh odsotnosti neizpodbitnih vrednostnih meril, po svetu množijo likovne prireditve, ki so svoj smisel (poleg finančnih in promocijskih potencialov) našle prav v vsakokratnem odgovarjanju na zimzeleno vprašanje o tem, kaj je umetnost danes. Ena izmed njih, tista, ki ima v lokalnih, domačih koordinatah gotovo najreprezentativnejši mednarodni doseg in tudi vsega spoštovanja vredno abrahamsko tradicijo, je Mednarodni grafični bienale, ki istemu vprašanju sledi na omejenem področju grafične umetnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani