nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V.
Počutimo se izdane in prodane, tako prazne in stare, še preden nam je bilo dano, da se sami od sebe postaramo, še preden nam je bilo dovoljeno, da sami nabiramo svoje izkušnje; upali smo, da se boste vsaj nekateri še spominjali, kaj je bilo in kako je bilo, ko so pred pol stoletja ugonobili šestdeset milijonov ljudi in so od veselja, da so ušli grozotam, skandirali »nikoli več fašizma, nikoli več vojne«; upali smo, da se vaš pogled ne bo samo izostril, kadar bo gledal v preteklost, ampak da bo ohranil ostrino tudi, ko se bodo na mehkih tačkah priplazile nove oblike ideologij, ki zaničujejo človeka. upali smo že, da so nedavna praznovanja zmage nad barbarstvom pred petdesetimi leti premagala shizofrenijo, in mislili smo že, da se je človek končno naučil spoštovati drugega zaradi spoštovanja samega, in morali smo videti, da isti hip, ob isti uri pozabljajo, kaj se dogaja tu in zdaj okoli nas, da imamo civilizirani del Evrope jasno in
glasno za našo domovino in gledamo na barbarski del z nič manj globokim prezirom in ne spregledamo, da temelji veličastna zgradba evropske civilizacije na okostjih številnih zatiranih evropskih narodov in ji je od nekdaj bila namenjena samo vloga zglednega vojaškega kordona; upali smo že, da ne boste prešli na dnevni red, temveč začeli razumeti, da je delitev Evrope na barbarski in na civilizirani del temelj vojn, ki so trajale stoletja, in da bo to, dokler jih ne bomo preboleli, tudi ostal; upali smo že, da se ne boste stalno skrivali za modnimi puhlicami in povzpetništvom in da boste zaradi privilegijev, ki jih imate, zato ker imajo drugi manj ali nič, pripravljeni zatisniti oči, in smo zgroženi nad tem, da se spreminjate v preroke pomirjevanja. Nekaj vemo čisto zagotovo: tako nočemo živeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani