nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
pravi, da gre pri stanju duha v slovenskem srednjem razredu za utelešenje strahu pred padcem v proletariat, »za katerega so palčki nepotrebno in nedosegljivo razkošje na eni strani in za željo po doseganju stanja, v katerem se le še s pomilujočim smehljajem gleda na preprosto všečnost IKEA stolov, na drugi strani«. Medtem ko bi v Ameriki, v kateri vlada mit enakosti, rad vsak posameznik spadal v amorfni srednji sloj in se tako izognil življenju modrih ovratnikov in stigmi roparskih baronov finančne aristokracije, pri nas, še zlasti v času tranzicije, vlada mit o prerazporeditvi družbenega bogastva, v katerem v srednji razred ne želi soditi nihče več. »Politično poškodovan in socialno prilagodljiv ima srednji sloj iz komunističnega režima namreč negativni pomen, ki ga je levičarska retorika še okrepila, v tranziciji pa so se mnogi iz srednjega sloja uspeli zavihteti v višjega v finančnem, ne pa tudi v kulturnem smislu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani