nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Roman Leta milosti bralca preseneti in na koncu prevzame z mojstrstvom, groteskno - kriminalkarskim stilom, večplastno zgodbo, v kateri je dovolj prostora za realno in nadrealno, sanjsko in resnično.
Bralec se hitro ujame v past, ker ves čas, zlasti pa po Frančiškinem odkritju otroških prstkov na tleh v cerkvi, ki naj bi odpadli od na steno pritrjenih lesenih angelčkov, po laboratorijski analizi pa se izkaže, da so človeški, pričakuje odgovor na vprašanje, kako se je to lahko zgodilo in kaj vse to pomeni, a odgovora vse do konca ni. Imamo zgradbo kriminalke, ki na koncu ni kriminalka, in cel kup oseb, zlasti policijskih, ki so vpletene kot preiskovalci ozadja prstkov in angelov ter kasnejšega zločina nad, ko ji neznanec odreže veke in s tem dokončno in za vedno prizadane pogled, kar pomeni, da kdor kaj vidi, ne sme tega nikomur povedati, kaj šele policiji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani