nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
In tu, na obrežju Anglije, v slikovitem Dovru, do potankosti popisanem Cornwallu, pa seveda predvsem v Londonu in njegovih predmestjih, ga čaka nešteto zapletov, v katere se, vsaj tako se zdi, sami od sebe zapletajo vsi mimoidoči. »V ljudeh zrahljaš neke zapornice, tako da iz njih privrejo zadrževane strasti, ki jih Angleži ne smejo pokazati,« reče ena od njegovih stanodajalk, v pričakovanju, nekakšna posrednica njegovih slik. Medtem ko srečuje svojo muzo Sandrino (razen na ladji bolj v mislih, na koncu pa ob nepravem času), znance, neznance, ko slika premalo pravih in preveč napačnih slik, minevajo meseci, platna kot za stavo izginjajo ena za drugo (ali pa jih ves cikel odda sam), ves čas se torej junak vrača na izhodišče, z vsakim poglavjem skorajda srečamo novo ulico, novo hišo, začasen dom umetnika, ki pa kljub vsemu drvi proti svojemu »čaju« ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani