nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Prattov Rasputin res ni zgodovinski mistik Grigorij Jefimovič Rasputin, zato pa je Corto med svojimi vandranji srečal med drugimi Londona, Hemingwaya, in se po telefonu pogovarjal s Stalinom, na sienski razstavi pa smo lahko videli tudi s svinčnikom narisano sekvenco iz nerealizirane zgodbe iz 1970., v kateri Corta v Indiji pred sodiščem brani odvetnik Gandhi. Cortov svet se z našim oziroma avtorjevim ne stika le prek teh zgodovinskih osebnosti - mornar z uhanom srečuje tudi Prattove sorodnike, medtem ko je veliko pomembnih oseb, zlasti žensk, neposredno vizualno posnetih po Benečanovih znancih in znankah. Buenos Airesu se je Pratt oddolžil z epizodo Tango (s podnaslovom Y A Media Luz, »vse je v poltemi«), Cortov cikel pa zaključujeta dve epizodi, Mu in Helveti (oziroma Alkimistična vrtnica), katerih od realnih tal dokončno odlepljeni značaj (Corto se suvereno sprehaja med podobami in stranmi knjig) je razviden že iz naslovov.
Corto ni edini Prattov junak, zaznamovan z
individualizmom (nastavke za to značajsko orientacijo glavnega junaka najdemo že pri vojakih v nekaterih od omenjenih Oesterheldovih zgodb), tak je tudi - spet na resničnem Prattovem znancu temelječi - Koinsky, oficir posebnih enot britanske vojske poljskega rodu iz serije Puščavski škorpijoni, drugem najpomembnejšem Prattovem ciklu, do skrajnosti pa je individualni sistem vrednot prignan v na srhljivo nedolžen način psihopatskem liku Jezuita Joeja, rdečekožnega pripadnika kanadske konjeniške policije, glavnega junaka enega od štirih samostojnih albumov, ki jih je Pratt ustvaril za serijo En človek, ena pustolovščina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani