nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Predstavljani svet vse bolj izgublja zveze z razumsko logiko - kdor verjame v škrate, tako verjame tudi v Avgusto; kdor razume, vidi. Prisilna koeksistenca Avguste (, ki jo dodatno oklepa sikajoča kača) in Hadabe, tokratne manihejske dvojice Dobrega in Zlega, seveda ni od včeraj, traja že skoraj okroglih sedemdeset let - ga igra z zlodjevsko kozjo bradico, kot noroprofesorsko žlehtnobo, premikajoč se po polju androginega, z mogočimi in nemogočimi glasovnimi vratolomijami, s paličnjaško govorico telesa, vključujoč rdeči potovalni salonar (ki ga naposled ožuli in je nujna menjava potovalne metode).
Uprizoritev nekaterih izjemnih domislic (ki skušajo razširiti meje predstavnosti) je zaradi hitrega tempa predstave manj izrazita - tudi zato, ker ni po zatrtju Hadabe, čigar moč je v knjigi (saj je prav tako plod domišljije), nič več nemogoče, tudi nič z meje gravža ali bontona: Avgusta ga po izvitju iz kače (ko se »gola« naposled obleče v naslednjega od pravljičnih
kostumov) denimo mastno 'spusti'; tudi njeni hobiji bizarne sorte se razcvetejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani