nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Medtem ko Saussurovo strukturalno jezikoslovje in semiološke teorije razumevajo znak kot zvezo označevalca in označenca, ki temelji na konvencijah ali kodu, je Peirce opredelil znak ne kot dvodelno, ampak kot tridelno celoto, sestavljeno iz reprezentirajočega znaka, ki nadomešča objekt in določi nekaj tretjega - svojega interpretanta, tako da vzpostavi do objekta razmerje, ki je enako razmerju, v katerem je do objekta reprezentirajoči znak. Sploh je velik del Peirceove semiotike izdelan po trojnostnem načelu: svoje klasifikacije znakov in opise njihovega delovanja je vezal na kategorialno ogrodje, sestavljeno iz treh fenomenoloških kategorij: Prvost, Drugost in Tretjost, trojnostne so vse njegove temeljne klasifikacije znakov, med njimi delitev znakov na ikone, indekse in simbole, pa tudi sestavine znakov so tri: tako so interpretanti lahko neposredni, dinamični ali končni. Peircea ni zanimal statični znakovni sistem, temveč delovanje znakov, ki preči
najrazličnejša okolja in bitnosti in se ravna po zakonitostih, ki so neodvisne od kakršnegakoli sistema.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani