nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Vendar, kot v spremnem besedilu poudarja, ima pojem znaka v Peirceovi semiotiki drugačno vsebino kot v Saussurovem strukturalnem jezikoslovju in semiologiji Barthesa, Julije Kristeve idr. Peirce je pri svoji splošni teoriji znakov izhajal iz Aristotelovih spisov, pričevanj o stoiški teoriji znaka ter iz del, Bacona in Locka. Filozofski okvir zanjo je našel v sholastični metafiziki, zlasti v realistični teoriji univerzalij, kakršno je razvil Duns Scott v svoji polemiki z Ockhamovim nominalizmom, hkrati pa je bil zavezan idejam naturalizma, ki je bil v ameriški semiotiki in delno tudi v filozofiji jezika vseskozi močan. Medtem ko Saussurovo strukturalno jezikoslovje in semiološke teorije razumevajo znak kot zvezo označevalca in označenca, ki temelji na konvencijah ali kodu, je Peirce opredelil znak ne kot dvodelno, ampak kot tridelno celoto, sestavljeno iz reprezentirajočega znaka, ki nadomešča objekt in določi nekaj tretjega - svojega interpretanta, tako da vzpostavi do objekta
razmerje, ki je enako razmerju, v katerem je do objekta reprezentirajoči znak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani