nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
No, prej sem se ustavil ob oknu ter tuhtal, da bi se spomnil imena nekega zgodovinarja, pa se mi je nenadzorovani pogled ustavil na vrstah belo srebrnih čipk, ki so se v rahlem ritmu bližale obali, obžarjene od popoldanskega slovesnega sonca. Bil je delček nadrobno vzvalovane morske vode, ki se ponuja zaman, medtem ko sedim pri stroju in mi ni mar za njen lesk; prav tako bo potem, ko bom zamišljen zapustil sobo in šel mimo morske planjave, ne da bi jo videl. In sem imel občutek, da že dolgo zapravljam tisti čar, ki se mu bom moral prej ali slej odreči za vso večnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani