nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ob pretehtanem sodelovanju režiserke Lade Lištvanove, koreografinje, lektorice znakovnega jezika in izbiralca glasbe je protagonistki uspelo z nemo izraznostjo in večpomenskostjo govorice telesa (zlasti gibljive hrbtenice in rok) in obrazno mimiko, a v ključnem trenutku tudi z glasnim krikom (kot kontrapunktom molku) ali mukoma izgovorjenima besedama »ljubezen, sreča«, oživiti nekatere ključne življenjske pojme in vrednote iz lirikovega šopka (življenje, svoboda, jaz, lepota, ljubezen, bolečina, samota, duša, hrepenenje, molk ... spomin). Dogajanje je bilo postavljeno v okvir slehernikove minljivosti (na začetku in koncu jo je nakazovala osvetljena žepna ura), obojestranskemu komuniciranju s slišečimi in gluhimi pa so poleg uporabe znakovnega jezika gluhonemih koristile projicirane glavne besede ter uporaba govorice senčnega, mimičnega in plesnega gledališča, izbranih kosov pohištva (stoli, okvir ogledala) in poudarjenih delov garderobe (polcilinder, elegantni salonarji, ovratni ruti).
S. Pe.
Plac - retrospektiva pred rušenjem
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani