nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
S psihiatričnimi ustanovami te baže ima slovenska dramatika bližnje razmerje vsaj od Jančarjevega Velikega briljantnega valčka (1985) - pri čemer pa uprizarjanje dramatizacije Keseyjevega romana, ki je bil 1975. osnova Formanovi filmski ekranizaciji, po skoraj trideset letih učinkuje kot preizkušena konvencija, kliše in anahronizem hkrati (prevod, pregiben in živ, tega ne spremeni) - režija zaide tudi v tako elementarne rešitve (denimo v sklepu z nadetjem perjanice), kot jih od nje ne bi pričakovali. V nasprotju s filmom, s katerega so gledalci odhajali prepadeni in brez besed, po celjski predstavi cmoka v grlu ni: subtilna sporočilnost uprizorjenega materiala jo odide žvižgat rakom, ostane zlasti forma. Takšen Let je mogoče polno povezati s katerokoli potrebo po obvladovanju in rovarjenju po miselnih centrih v glavah ljudi - in nemara gre izvedbeni omlednosti celjske predstave prav za to, za šifrirano uprizarjanje konstruiranosti nekega sistema, ki se pretvarja, da je to,
kar ni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani