nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
To ni medčloveška komunikacija, ki jo poganjajo nešteti vzorci in predsodki, temveč stvarjenje, ko se za svoj odnos do sveta in drugega lahko sami odločamo; igralca pri tem vodi nekaj skoraj nedoumljivega, svobodna volja, neskončno prosta, hkrati pa tudi neskončno odgovorna. Kljub temu, da se igralec končno odloči za eno samo besedo, za en sam ton, barvo, izraz, je v njem več od tega: smeh in jok, žalost in radost, drama in farsa, tragično in groteskno, elementarno vrvenje življenja, projicirano v eno samo komaj zaznavno točko.
Občutljivi gledalec, ki se prepusti konkretni predstavi in ne preverja njene uprizoritve, vse to lahko zazna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani