nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Pri Samoborju smo priča nenehnemu nastajanju stanj in besed, procesu, ki rojeva izraz; pogled gor in vstran išče vzgibe iz prostora, ki ima tako fizikalne kot duhovne ali celo »religiozne« konotacije, nekakšna »blaženost« ki ga v mnogih trenutkih preveva, ni vnaprejšnja ali »ideološko« načrtovana, temveč nastaja pred našimi očmi. Med prednjo in zadnjo steno igralčevega pojava, med njegovim obrazom in lobanjskim dnom se razpre nekakšen prostor, ki je neskončno poln možnosti, za katere se igralec, če je le popolnoma odprt in vdan, po svoji želji odloča. To ni medčloveška komunikacija, ki jo poganjajo nešteti vzorci in predsodki, temveč stvarjenje, ko se za svoj odnos do sveta in drugega lahko sami odločamo; igralca pri tem vodi nekaj skoraj nedoumljivega, svobodna volja, neskončno prosta, hkrati pa tudi neskončno odgovorna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani