nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Pa me vrže skozi luknjo spomina, ki ni moj in mi ga ne pustijo pozabit.
In tam je krušna peč, ogenj zahrumi, ko se vratca odpro, na surovi deski je privezan človek, ostanek razbitega človeka, in ko je peč razbeljena, šest hlebcev bi mati porinili noter, primejo možje desko in jo prislonijo na kamniti prag peči. Možje so pijani in se šalijo in so izobraženi in govorijo latinsko, v trebuh so mu vrezali zvezdo, in rinejo desko počasi v peč, z nogami naprej, in je peč prekratka, kaj bi s pečenimi nogami, glavca pa surova, se smejejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani