nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
In seveda me ima, da bi si zapisal, kako sva se ujemala v marsičem, še posebno v presoji, da je v večini kritičnih tekstov površno obravnavano njegovo doživljanje zalezujoče smrti ob pogromih, katerim je bil priča, saj je vsakikrat, ko se je pojavil v mestu, šel mimo plotov, onkraj katerih so visoko v nebo zidovi šestnadstropne palače slovenske kulture. V sebi je namreč nosil tisto katastrofo, tisto tragedijo, kot je sam pisal klubovcem ob omembi »raztrojitve Slovenije«; in še tako naj se je skušal rešiti iz trajne more, mu je obsodba na nesvobodo sproti kot potuhnjeni strup zalezovala miselni in čustveni svet. Zato sta Ekstaza smrti in Tragedija na oceanu, to je videnje prihodnje evropske kataklizme, projekcija naše primorske usode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani