nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
To velja predvsem takrat, ko spoznamo, da je šlo za lepe in dragocene reči, ki niso mogle biti fizično trajne.
Ko je tistega davnega osnovnošolskega dneva prišel v solkanski razred učitelj umetnosti in nam za naša štirinajsta leta poklonil Giottove podobe iz Cappelle degli Scrovegni v bližnji Padovi, se je zgodilo vse tisto, kar je za vselej zaznamovalo našo bodočo zgodbo: očaranost nad slikovno pripovedjo, začaranost, ki smo jo potlej našli v kinu.
Tako smo se za vselej zaljubili v tisto največjo fascinacijo našega stoletja, ki je vedno zgodba, stkana iz pogledov, kjer se v bleščanju belega oltarja srečujejo oči in obrazi junakov ter kličejo po naših nebogljenih pogledih tam spodaj v temni spovednici življenja, ki je v vsakem pravem spočetku vselej filmska dvorana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani