nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V »našem« srednjeevropskem apartmaju se je lepo razkrilo, kako ne glede na generacijske razlike, osebne izbire in kritični odnos do izročila avstroogrske monarhije pravzaprav vsi, od slavnega madžarskega pisca Esterhazyja do mlade »cyberpunk« zvezde Michala Hvoreckega iz Slovaške, že deležimo na tistih oblikah nacionalnega imaginarija, ki se mu pozna obrobna modernizacija, še zlasti pa dediščina rojalističnih, fašističnih in komunističnih režimov, s kakršno so zaznamovane dežele bivšega črno-žoltega cesarstva.
Čeprav so vse nacionalne države, ki so nastale po propadu kakanije leta 1918, želele etnično poenotiti prebivalstvo na svojem ozemlju, pa se je ravno v kulturno in jezikovno pisanem bazenu bivše podonavske monarhije izkazalo, da je nacionalna identiteta sicer najmočnejša, ne pa tudi edina plast v posameznikovem jazu. Plasti ali koncentrični krogi različnih identitet se namreč širijo od družine in soseske preko mestnih in regionalnih zalog smisla pa vse do nacionalnih
in transnacionalnih, kar je Esterhazy sijajno opisal v magistralnem družinskem romanu Harmonia Celestis.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani