nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Tretji pa je bil socialno in glasbeno senzibilen zaključek, ko je v drvečem klimaksu, ki je razvnel polno Linhartovo dvorano, sklepne note prepustil utelešeni živi vezi z Aylerjem, »ponovno odkritemu« kontrabasistu, veteranu Henryju Grimesu, ki je z nepovezanimi ločnimi potezami v najvišjih registrih zaprl koncert in s tem pustil odprte poti do Aylerjeve dediščine, do premisleka o njej, danes, tukaj.
Naslednji dan so duet pianistke Satoko Fudži in trobentarja Nacukija Tamura in zreli pianizem Masahika Sata dopolnili naše pomankljivo vedenje o razgibani sceni nove glasbe in jazza na Japonskem, za podoben interpretacijski premik pa je poskrbela ubiralka strun na kotu, Mičijo Jagi. Koto, podobno kot številne citre »dvorskih glasb« Daljnega vzhoda, ni več zgolj glasbilo za udomačeno tradicijsko preskriptivno glasbo, marveč v sodobnem snovanju postaja atraktivno, dinamično zvočilo kar najširšega zvenskega spektra, fleksibilnih temperacij in novih tehnik ubiranja, tkanja
melodij, ki se razlikujejo od torture funkcionalne tonalnosti. Recital Jagijeve je bil mala šola poslušanja od tistega trenutka, ko je suvereno izničila kakršnakoli eksotična pričakovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani