nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Kakšna je zveza med zavestjo in življenjem, ki zavest obkroža - do katere mere je bistvo pojavov sploh dosegljivo; kaj določa vidno predmetnost, ki po sebi ni dostopna v očitni, prosto razločljivi meri; kaj generira realnost in simbolne svetove; kako človek ustvarja smisel, čeprav gre za pred-refleksivne oblike smisla, navidez koherentne, časovno vselej pred nami?
Projekt Kapelj (ob, trenutni stalnici med dramaturškimi soporodničarji projektov zunaj institucij) zdrži potrebni suspenz (v sveže inavguriranem uprizoritvenem prostoru) najprej zaradi, po Obličjih v pesku v novi vlogi pripovedovalke, tokrat z zunanjostjo presojne gospe z lasmi, pripetimi na električno omrežje. Ključ njene po prostoru razpršene telesne prezence so oči, a ne oči s stereotipnim decentriranim pogledom tuhtavke, prej oči nekoga, ki hoče vedeti in ve, da vedel bo, ker vedeti mora; da bo iz vsenaokrog posejanih odpadnih in rezervnih delov pločevine zgradil sistem s koherenco, ki jo sluti, čeprav mu
pravo obliko še išče (ob njej in za njo jo komaj slišno sestavljata figuri odrskih delavcev, in, tudi suflerjev, ko akterki v performativnem sistemu zmanjka niti; tudi to izganja manko dinamike iz izrekanja predstave).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani