nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Likovno sceno soustvarja od preloma osemdesetih v devetdeseta; s svojo ekspresivno, divjo figuraliko, citati umetnostne preteklosti in jezikom ulice ter otroške risbe je bil prepozen, da bi predstavljal enega sočasnih odvodov nove podobe, na drugi strani pa je s popstrategijo in medijsko posredovanimi podobami iz filmov ali revij prodrl nekako prezgodaj in z drugačnimi nameni, da bi se znašel med sedaj aktualnimi protagonisti Weiblove pitture immedie oziroma kako drugače imenovanega slikarstva, aktualnega v zadnjem obdobju. Tako kot še marsikdo izmed slikarjev devetdesetih je pristal med »individualisti« in čeprav kritika nikakor ni neobčutljiva do njegovega dela in ima v biografiji več selekcioniranih razstav, na tistih res ključnih, s ciljem izoblikovanja celostnega pogleda na nacionalno vizualno umetnost, ni bil prav pogosto. Pripada mu off pozicija, s katere preko lastnih doživetij komentira svet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani