nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Glasila se je namreč »pišmevrit«, a njenega pomena ni razumel.
V živahnem in zanimivem pogovoru, ki ga je usmerjal skladatelj, je Merkù spregovoril še o marsičem: o sebi kot enem redkih Tržačanov, ki se ni odrekel različni po njegovih žilah pretekajoči se krvi; o tem, kako je s tem, ko je objavil knjigo Slovenska plemiška pisma družin - Casaduzzi s konca 17. stoletja, ki jih je sicer razglašal za ponaredek, spodbil teorijo Franceta, da so slovensko govorili samo nižji sloji; o terenskih snemanjih v Reziji, Benečiji, predvsem o pri raziskovalcih zapostavljeni Terski dolini po letu 1965, ko se je zaposlil na tržaškem radiu, in o navezovanju stikov z domačini; o tem, kako je snemal slovenske ljudske pesmi iz 13. stoletja takrat, ko so italijanski strokovnjaki snemali »zelo stare pesmi iz 1. svetovne vojne«; pa kako kot mnogi drugi sprva ljudske glasbe ni maral, ko pa je »spoznal prav ljudsko glasbo«, ni več mogel brez nje tudi kot skladatelj (priredba ljudske pesmi je prava
samo po zapisu v narečju, po knjižnem jeziku je to umetna skladba; tudi v Štrekljevi zbirki ni vse zlato; ne moreš prirejati ljudskih pesmi iz krajev, kjer nikoli nisi bil; z novimi priredbami so pri nas začeli,, in) ...
Naslednji večer Naš etnomuzikolog bo verjetno junija, gosta pa bosta Zmaga in.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani