nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Tako ne moremo mimo tega, da se skozi glasbo zakriva misel in spomin na milijone ubitih ljudi, civilistov, otrok, žensk in, ki niso bili vojaki na fronti, temveč žrtve nacistične blaznosti. Holokavst postane tako oddaljen kot sanje, v katere se želi Hitler umakniti v zadnjih dneh in urah življenja, saj okoli sebe prepoznava veleizdaje in zarote, na koncu pa se pokaže le kot tragičen junak časa: v prividih čaka na zmagoviti pohod svojih čet in hkrati verjame v popolnost svojega načrta.
Filmska glasba ne izpelje Hitlerjeve fanatične drže in germanske monumentalnosti, ne komentira njegovega sprevrženega uma in grozljivosti velikega firerja, prav tako ne grozot njegovih ukazov, temveč se pokrije z nekoliko naivno kopreno otožnosti in (lahko bi celo tvegali) žalosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani