nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Pred nami tako ni niti inteligentna persiflaža predloge oziroma njenega že tako sprevrženega sveta, niti oper(et)no patetizirana identifikacija z njenimi »eksistencialnimi« in »filozofskimi« nastavki, niti barvita stripovska tipizacija z ideološkimi poudarki, temveč »vsakega nekaj« ali pravzaprav nekaj, kar je že skoraj na meji katastrofe.
»Krivda« je v resnici na obeh: na besedilu, ki postaja iz prizora v prizor - s površno in zdaj aprioristično, zdaj poljubno naslonitvijo na »predlogo«, z ohlapno naracijo, skicirano tipizacijo, pomanjkanjem jezikovne invencije, neujemajočimi verznimi konci, brez posluha za metrum in ritem (najočitneje v slabo prilegajočih se besedilih songov) oziroma komično poantiranje (precej nedosledno) verzificiranih dialogov -, bolj mučno, in na režiji, ki se ob pomanjkanju česar koli trdneje oprijemljivega nasloni na edino »režijsko« metodo, ki ji je še ostala, inercijo. Ta se nato pozna v pusti scenografiji in sicer slikoviti, a neizčiščeni
kostumografiji, ki jo podpisujeta oba omenjena avtorja, pa tudi v koreografiji () in uporabi glasbe ().
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani