nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Protagonisti niso več kmetje, vendar so ga sposobni prizivati in fingirati, zato si nadenejo napol noše, avbe, telovnike z resicami, ves tisti kičeraj iz raznih narodno-zabavnih oddaj, lovske gvante, nabijajo turbopolke - avtor - - in se sploh trudijo za nekakšno starosvetno domačnost, kakor si jo zamišljajo in jo še lahko rekonstruirajo; preostali, marginalci, se oblačijo verjetno pri Karitasu ali pa v gledaliških fundusih - kostumografinja je.
Temu primerno so se zmehčali tudi sami karakterji in z njimi konflikt;, kakor ga odigra, je bolj kot nosilec volje do moči ali nekdo, ki hoče, pa ne zmore povsem in ga potem vest žre, pragmatik, ki se zaveda svoje nepriljubljenosti, vendar stavi na moč, ki mu jo prinaša denar, zato je lahko utišan in mu ni treba biti neposredno surov; predvsem ve, da je vse preteklo zaman, če ne bo zmogel še naslednjega, čisto kratkega koraka, recimo ubiti, ki mu še stoji na poti, ko bo svoja nedela opral s pozicijo ljudskega poslanca. Pri tem mu
pri takšni razdelitvi sil ne more zares stati na poti, uboj je tako rekoč nepotrebno dejanje, bolj potrditev prevlade in preizkus lojalnosti kot posledica strasti ali obračuna; pa tudi sam je rokerski in zmeden, njegovo vagabundstvo in upor sta precej izgubila ostrino, zdi se, da se v Kantorjevi kuhinji zadržuje bolj zaradi obeh deklet, in, pa zato, ker mu dajejo zastonj piti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani