nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Nič v njeni igri ni tipiziranega, Margot je vse v enem ali vsaj ambivalentna: kurba in devica pa žena in, ki čisto na koncu celo poveže ženski princip z moškim. Kljub vpletenosti v monarhične spletke je osamljena, na trenutke zapuščena v pravih antonionijevskih ali chéreaujevskih prispodobah samote, zdaj hlepeče bitje, zdaj samo del prostora, medleče osvetljena ploskev. Nekaj rešitev iz predstave si bomo nedvomno za dolgo zapomnili: denimo kompozicije v slogu španskega baročnega slikarstva, prizore pokola v upočasnjenem gibanju, kraljevo sekljanje jabolka, Alençonovo poskakovanje ob taktih italijanske popevke, Margotino preoblačenje in njen pogled čez prostor na koncu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani