nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Spet drugi v tej biografiji vidijo eno samo dolgo samoobrambo, potrjevanje lastne nadarjenosti in zaslug, med mestoma tudi dolgoveznimi odlomki, v katerih našteva svoja pomembna poznanstva, se včasih samoreflektivno opraviči zaradi lastne nečimrnosti, ki so mu jo sodobniki že takrat očitali. V knjigi med drugim naniza številna srečanja s kiparjem Bertilom Thorwaldsenom, ki naj bi ga vpeljal v rimsko boemsko družbo, z De Vignyjem, Victorjem Hugojem, z Dumasom, z Balzacom, s Heinejem, seveda s številnimi plemiči, groficami in grofi in vojvodami ..., ki so bili vsi po vrsti »njegovi prijatelji«. V vsaki besedi, v vsakem stavku pa utripa ganljiva želja po potrditvi, po dokazovanju, kako tisti, ki so ga kritizirali, niso imeli prav.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani