nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Tisti, ki nosimo v srcu idealizirano podobo Andersena še iz otroških dni, ko smo ga doživeli (ali pa so nas tako učili) kot nežnega, čutečega, skromnega pravljičarja, ki je ljubil otroke, prav takšnega, kakršnega se ni želel upodobiti na na kraljevih vrtovih leta 1875, bomo ob tej »njegovi osebni pravljici« morda razočarani. Kot je na okrogli mizi v Jazz klubu rekel, »nam je iz pravljic vsem ljubši, v tej knjigi pa se je razgalil kot trpeč mož, ki ga je kritika njegovih sodobnikov močno bolela.« Spet drugi v tej biografiji vidijo eno samo dolgo samoobrambo, potrjevanje lastne nadarjenosti in zaslug, med mestoma tudi dolgoveznimi odlomki, v katerih našteva svoja pomembna poznanstva, se včasih samoreflektivno opraviči zaradi lastne nečimrnosti, ki so mu jo sodobniki že takrat očitali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani