nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Do zadnjega ga je osrečevala lepota, pri tem pa se je, čuteč krhkost svojega razbolelega srca, nenehno zavedal navzočnosti smrti in žaloval za vsem izginulim; a je želel ljudem vlivati upanje, ki sije iz svetle barvitosti njegovih liričnih umetnin.
Zaupal je, da bo s svojimi močmi v novo življenje prerodil vse izgubljeno in pozabljeno, zato je bil romantično nostalgičen in hkrati, po izvirnem likovnem prijemu, docela moderen ustvarjalec, ki je v grafiki izrecno zavračal sleherno patino; prav v prepričljivi sintezi obojega pa se je zgostila njegova izjemna prepoznavnost. Z drznim spojem docela duhovne, pesniške invencije in skrajne tehnične preciznosti, ki ni prenesla nobenega naključja, je nežno nagovarjal sleherno dojemljivost in vztrajno osvajal večnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani