nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Po najkrajšem vrhu, kar jih pomni- Juncker - in luksemburški premier ima najdaljši staž na zasedanjih evropskega sveta - so se državniki Unije razšli zadovoljni. Uspelo jim je znova postaviti v tir lizbonsko strategijo, resda razbremenjeno previsokih ambicij in nerealnih rokov, vendar tokrat z natančneje opredeljenim načinom uresničevanja ključnih ciljev, med katerimi ni več zaslediti spogledovanja z gradnjo »najbolj konkurenčnega in dinamičnega območja sveta«.
Streznitev po evforiji z začetka stoletja, ko se je Unija kopala v udobju zgledne rasti, na obzorju pa še ni bilo niti grozečih oblakov stagnacije niti negotovosti, ki jo energetsko odvisnemu gospodarstvu prinašajo podražitve nafte, bi bila hvalevredna, če dobršen del optimizma, ki je ob koncu vrha preveval razvnete duhove v palači Justus Lipsius, ne bi temeljil na prenagljenem zadovoljstvu, ki ga je sprožil presenetljivo hiter dogovor, da je nujno temeljito preoblikovati Bolkesteinove direktive o
sprostitvi storitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani