nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Od evropskega sodobnega plesa, ki se po reference vrača k Judson Church, preko gledališča, ki se spogleduje z živo umetnostjo lastne publike, do vizualne umetnosti, ki se v poplavi sodobnega nematerialnega dela srečuje s krizo institucionalne kritike. Zdi se mi, da to soočanje ni samo posledica demistifikacije lastne zgodovine, pač pa tudi ponovno premišljanje o emancipatornih in utopičnih možnostih lastnega arhiva. Kako sploh razmišljati o odprtosti, trenutku, telesu, prehajanju, dogodku, o teh temeljnih značilnostih odkritja umetniške subjektivitete v drugi polovici 20. stoletja, ki postane eno s svojim objektom?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani