nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Prav ta trmasta krhkost me najbolj vznemirja, ta potrditev, ki ni nikoli eno s tem, kar potrdi, ta potrditev, ki ni nikoli žrtvovanje, pač pa se vzpostavlja tako, da vztraja prav na robu, ki si ga neprestano postavlja. Ko sem v Amsterdamu delala s Paz, trmasto špansko umetnico krhkega telesa, je bila Paz neprestano obsedena z izginjanjem, hotela je na oder in obenem izginiti z njega, hotela je napolniti oder, a se obenem izbrisati z njega. Tako se včasih počutim tudi sama s kakšnim predavanjem, še posebej s tem, ki ga pišem danes.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani