nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Krhkost, ki pa trmasto vztraja in se potrjuje skozi zapleteno razmerje med telesom in besedo, dokler se beseda popolnoma ne izprazni in postane zvok, del telesa; ena sama misteriozna stvar. Prav ta trmasta krhkost me najbolj vznemirja, ta potrditev, ki ni nikoli eno s tem, kar potrdi, ta potrditev, ki ni nikoli žrtvovanje, pač pa se vzpostavlja tako, da vztraja prav na robu, ki si ga neprestano postavlja. Ko sem v Amsterdamu delala s Paz, trmasto špansko umetnico krhkega telesa, je bila Paz neprestano obsedena z izginjanjem, hotela je na oder in obenem izginiti z njega, hotela je napolniti oder, a se obenem izbrisati z njega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani