nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Koljević ve, kako se stvari streže, da bosta enako zadovoljena (srednje)evropski stereotipni okus in balkansko-pravoslavni mačizem (bežna sekvenca s popom, ki ugotavlja začasno božjo abstinenco, je bolj indikativna, kot jo v resnici prenese lahkotna struktura filma). Oba protagonista, beograjska rokerska punca ( je nov obraz iz »teh prostorov«, a, kot kaže letošnji Berlin, tudi »šire«) in daltonistični šofer, bosanski Srb (Srđan ponuja še en prispevek v serijo odbitih balkanskih likov), sta tukaj zato, da - kot v filmu Slobodana Kdo tam poje, ki služi Koljeviću za matrico - na poti skozi Bosno proti Sloveniji in Italiji (o Hrvaški niti besede!) testirata teren, ki bo jutri štartal v državljansko klanje. Testiranje je seveda takšne vrste, da sprevrača tragedijo v komedijo, zgodovino v farso in norost v šarm.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani