nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Gre za dopisovanje čez Goethejevega junaka, za palimpsest, ki vzame imena, situacije, še bolj pa svetožalje kot izhodišče ter podlago in jih adaptira ter posodobi; ker v svoji izvorni legi ne prenesejo preizkušnje, romantični subjekt je le še relikt, ostalina, je zdaj dogajalni prostor samo gledališče, Werther očitno njegov nepokvarjeni ljubitelj, ki se mu meja med fikcijo in realnostjo zabrisuje in zato vzame Lottino igro zares in intervenira kar med njenim nastopom.
Čas, v katerega je drama postavljena, pa je slej ko prej današnji, vsaj brezskrupulozna manipulacija gledališčnikov, predvsem režiserja, ki v prid inkasu kot koncept zlorablja Wertherjevo manično produktivnost, kaže v tej smeri. Hkrati pa ne gre samo za problem nesrečne ljubezni, ljubavnega trikotnika in samomora, Werther je tudi, njegova dikcija ni naivno razčustvovana, obratno, priziva velike teme, junak ni samo igrača notranjih viharjev, temveč je tudi preizkuševalec možnosti avtentičnosti sveta, poln
filozofičnosti, ki se ne ustavi pred velikimi, skoraj vsemi velikimi eksistencialnimi vprašanji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani