nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Toda pred tem je minilo dobro desetletje študija in igralstva: diploma na komparativni in kar nekaj, natančneje skoraj petdeset vlog mladostnih likov v na novo nastajajočem Mestnem gledališču (od 1949 do 1959): v Cankarjevi Lepi Vidi, pisar Klikot v znamenitem ponovnem odkritju Grumovega Dogodka v mestu Gogi (1954), v Torkarjevi Pisani žogi, v Utvi Čehova, Brezposelni v Brechtovem Dobrem človeku iz Sečuana, Popotnik v Cankarjevem Pohujšanju, »presenetil« je kot v Camusevih Pravičnih ljudeh (1956). Kot igralec je ponazarjal subtilnost likov, prepuščenost samosti, nemoč malega človeka, pa vendar vztrajanje v človečnosti.
V dramskih delih, ob že omenjenem dramoletu o žalostnem klovnu, v ibsenovsko intonirani drami razrvanih ljudi Hiša na robu mesta in po Cankarjevem Pohujšanju uglašeni Dolini neštetih radosti, slednji sta bili uprizorjeni v ljubljanski Drami v režiji v obdobju ravnateljevanja, ter v Elektrinem maščevanju (upr. v MGL l. 1988) je snoval humanistično
realistične dramske fakture, ki so vzpostavljale značilna razpoloženjska stanja v razmerju med akterji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani