nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Prolog in epilog Letalca sta simptomatična za klasično biografsko dramo; Scorsese film odpre s hipnim prizorom iz Hughesove mladosti, s katerim razkrije genezo njegove obsedenosti s čistočo, patološkega strahu pred osebnim stikom in vsemi možnimi zunanjimi vplivi, ter sklene s sekvenco kongresnega zaslišanja, med katerim se je branil obtožb o vojnem dobičkarstvu. S prvim prizorom Scorsese afirmira njegov lik in zacementira tragično življenjsko pot, z drugim ga, simbolno, postavi v pozicijo moralnega zmagovalca, kar predstavlja spretno potezo, katarzičen moment, h kateremu (ameriški) biografski filmi vedno težijo.
Minili so časi, ko je Scorsese v boksarju Jaku La prepoznal perverzno-tragičen lik in iz tega lika (v antologijski sklepni sekvenci) izluščil kanček dostojanstva in humanosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani